beračíja -e ž (ȋekspr. 

  1. 1. majhno, revno premoženje: nakladala je na voz svojo beračijo / priženiti se na beračijo
  2. 2. redko beračenje: biti obsojen zaradi beračije
  3. 3. redko zelo revni ljudje: za delo je najemal viničarsko beračijo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek