• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

beráčiti -im nedov. (á ȃ) 

  1. 1. prositi, pobirati miloščino: delat pojdi, namesto da beračiš; beračiti od hiše do hiše; na stara leta je beračil
  2. 2. ekspr. ponižno prositi, prosjačiti: ne bom beračil za službo / beračiti za ljubezen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek