• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

bés -a m (ẹ̑) 

  1. 1. mitol. zli duh: bes jo je obsedel; bati se besov / ekspr., z oslabljenim pomenom besi ljubosumnosti ga razjedajo / kot kletvica: da bi ga bes; star. bes te lopi, plentaj
  2. 2. v povedni rabi izraža podkrepitev trditve: To mora neháti — ní bes! (A. Aškerc)



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek