bétva -e tudi bétev -tve ž (ẹ̑) 

  1. 1. raba peša zelo majhna količina; malenkost, trohica: izpijmo še to betvo; betva moke / premisliti do zadnje betve podrobnosti
  2. 2. bot. enojno brezlistno zelnato steblo, ki nosi cvet, cvete: kratka betva vijolice



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek