bezljáti -ám [bəzinbeznedov. (á ȃ) 

  1. 1. splašeno se poditi: krave bezljajo // pog. dirjati, divjati: kam pa bezljaš
  2. 2. pog., ekspr. lahkomiselno se izživljati, zlasti spolno: prej je bil soliden, zdaj pa je začel bezljati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek