• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

bícelj -clja m (í) vet. del noge pri konju ali govedu tik nad kopitom, parkljem: kobila si je odrgnila bicelj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek