• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

bífiláren -rna -o prid. (ȋ-ȃ) teh. ki je na dveh nitih, dvoniten: bifilarno obešenje aparata
♦ elektr. bifilarno navitje navitje, pri katerem sta vzporedno naviti dovodna in odvodna žica



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek