• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

bíkec -kca m (ȋ) 

  1. 1. mlad bik: oglasilo se je mukanje lačnih bikcev
  2. 2. nar. okrogla ali štirioglata železna pečica: Mariča, Štef in Orlek so sedeli okrog majhnega okroglega bikca, v katerem je tlela žerjavica (F. Godina)



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek