Tipkovnice
bíngel bôngel in bíngel bóngel [gəl] medm. (ī-ō; ī-ọ̄) otr. posnema zvonjenje: zvončki pojejo: bingel bongel
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost
Dostopnost