• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

bísernik -a m (ȋ) um. okras v obliki niza biserov: stena sobe je bila okrašena z biserniki in rozetami
♦ zool. dnevni metulj z biserno se svetlečimi lisami na spodnji strani kril, Argynnis



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek