Tipkovnice
bivák tudi bívak -a m (á; ȋ) alp. zasilno zavetišče na prostem: postaviti, pripraviti bivak; snežni, stalni bivak; bivak v steni // bivakiranje: bivak v skalah je naporen; neskl. pril.: bivak vreča spalna vreča za bivakiranje
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Trenutno imate izkljopljeno uporabo ne-nujnih piškotkov.
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo nujnih piškotkov. Za ne-nujne piškotke podajte izrecno soglasje.
Več o piškotkih
Dostopnost
Dostopnost