1. rel. prošnja za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo:dati, dobiti blagoslov; dvigniti roke k blagoslovu; materin blagoslov / apostolski blagoslov papežev // v krščanstvu obred z znamenjem križa:blagoslov z monštranco / zvoniti k blagoslovu k popoldanskemu cerkvenemu opravilu // blagoslov oljk blagoslovitev
2. vznes. kar povzroča srečo, korist:ta človek je blagoslov za hišo / na tej hiši počiva božji blagoslov; klicati blagoslov na polje srečo, obilje; občutiti blagoslov dela; Vse blagoslove tebi, Ljubljana! (I. Cankar) ●vznes. zakonski blagoslov otroci
3. nav. iron. privoljenje, potrditev:dati blagoslov za kaj; Kar se je dotlej godilo več ali manj prikrito, je dobilo najvišji blagoslov (B. Ziherl) ♦ etn. hišni blagoslov podoba z nabožnim besedilom