• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

blážen -a -o prid. (ȃ) 

  1. 1. ekspr. poln blaženosti, sreče: bila je vsa blažena / čez obraz se ji razlije blažen nasmeh / okoli nas je bil blažen mir
  2. 2. ekspr. slavljen, hvaljen zaradi sreče, ki jo daje: o blažena mladost; blažene, ve materine roke
  3. 3. rel. proglašen za zveličanega: blaženi p. Kanizij

bláženo prisl.: oči so ji blaženo žarele

bláženi -a -o sam.: biti prištet med blažene



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek