• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

blažíti -ím nedov. (ī í) 

  1. 1. raba peša lajšati, omiljevati: blažiti bolečine, žalost; blažiti huda nasprotja / veter blaži vročino / blažiti sunke
  2. 2. zastar. delati kaj blago, plemenito: ljubezen blaži človeka / umetnost blaži srce

blažèč -éča -e: blažeči učinek glasbe; prisl.: obkladki delujejo blažeče



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek