• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

bledíčen -čna -o prid. (ī) 

  1. 1. bolno bled: bil je suh in bledičen otrok
    ♦     agr. bledične trte trte, ki so bledo zelene zaradi pomanjkanja klorofila
  2. 2. redko ki je brez močnega sijaja, svetlobe; bled: bledična luč
  3. 3. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bledičen talent; poezija, polna bledične sentimentalnosti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek