bleščáti se -ím se tudi bleščáti -ím nedov., bléšči (se) tudi blêšči (se); bléščal (se) (á í)
1. odbijati iskrečo se svetlobo:oko, rosa se blešči; v očeh se ji bleščijo solze; okna se bleščijo v soncu ●ekspr. kuhinja se kar blešči od snage je zelo snažna // močno sijati:sonce se blešči
2. belo odsevati:breze se bleščijo; hiša se blešči iz zelenja
3. brezoseb. zaradi močne svetlobe biti oviran pri gledanju:nataknil si je temne naočnike, ker se mu je bleščalo
bleščáti redkovzbujati občudovanje, sloveti:bleščal je pred družbo kot duhovitež
bleščèč se -éča -e:bleščeč se na soncu; bleščeča se reka; prim. bleščeč
Dostopnost