• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

bleščáva -e ž (ȃ) 

  1. 1. močna svetloba: bleščava nas slepi; griči se kopljejo v sončni bleščavi; bleščava dneva, mladega jutra // odbijanje močne, iskreče se svetlobe: ščemeča bleščava snega; bleščava morja
  2. 2. knjiž., redko razkošje, sijaj: svet bleščave in krasote



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek