1. ki odbija iskrečo se svetlobo:bleščeč biser; bleščeči zobje; bleščeča belina snega; bleščeče kapljice rose; bleščeča kovina; z bleščečimi očmi je strmela vanj // ki močno sije:bleščeča luč, svetloba
2. knjiž. razkošen, sijajen:bleščeč dvorec, sprevod // ekspr. ki zaradi popolnosti vzbuja občudovanje:bleščeča domišljija, kultura; pesnik je bleščeč v izrazu / bleščeč uspeh; napovedujejo mu bleščečo prihodnost; bleščeča umetniška slava
bleščéče prisl.:branilec je bleščeče branil obtoženca; bleščeče beli vrhovi gora; bleščeče črno perje ●bleščeče beli prti zelo beli; prim. bleščati se
Dostopnost