• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

bliščáti se -ím se tudi bliščáti -ím nedov. (á í) star. bleščati se: zvezde se bliščijo; vse se je bliščalo od zlata / mesto se blišči v daljavi

bliščèč se -éča -e: bliščeče se bodalo; prim. bliščeč



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek