• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

blódenje -a s (ọ́) glagolnik od bloditi:

  1. a) blodenje brez konca; blodenje po gozdu
  2. b) vročično blodenje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek