blodíti in blóditi -im nedov., blójen in blóden (ī ọ́)
1. hoditi brez cilja, brez orientacije:karavana blodi po puščavi; bloditi po gozdu, po morju; brez cilja bloditi okrog / oko blodi po planjavi; bloditi z očmi po ljudeh; pren. čudne misli mu blodijo po glavi
2. knjiž. biti v zmoti, v nejasnosti:ali kje je človek, ki nikoli ni blodil, v zmotah taval? (I. Cankar)
3. tudi preh. v vročici zmedeno govoriti; blesti:bloditi v vročici; bloditi nerazumljive reči; s smiselnim osebkom v dajalniku vso noč se mu je blodilo
4. preh., knjiž. spravljati v zmedenost, v zmoto; begati:misel na dekle ga blodi; ljubezen mu blodi razum / s strastjo bloditi kri
blodèč -éča -e:blodeč po svetu; blodeč popotnik; nemirno blodeč duh; sam.: pokazati blodečemu pot
Dostopnost