blodnjàv -áva -o prid. (ȁ á) psiht. ki ima blodnje: blodnjav duševni bolnik / biti pod vplivom blodnjavih misli



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek