bódi -te in -íte velelni naklon od biti sem (ọ́) z oslabljenim pomenom
1. knjiž., v medmetni rabi izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev; naj bo:praviš, da si se me naveličal. Bodi!
2. redko, v medmetni rabi, navadno v zvezi z noizraža začudenje, zavrnitev; beži, daj:bodi no, bodi, tega ti ne verjamem; bodite no, da se je omožila / bodi no pametna, tega ti ni mogel obljubiti
3. knjiž., v vezniški rabi, v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; naj bo, čeprav:naprej moramo, pa bodi še tako nevarno; bodite z njim prijazni ali osorni, odgovora ne dobite / bodi pozimi ali poleti, nikoli ni nosil klobuka ● ekspr. fant, ne bodi len, skoči za tatom brez obotavljanja, urno; knjiž. s tem pa ne bodi rečeno, da je povest zanič ne trdim; prim. biti sem