bogatênje -a (é) glagolnik od bogateti ali bogatiti:

  1. a) težnje po naglem bogatenju; viri za bogatenje države / prispevati k bogatenju knjižnice
  2. b) srečanje s tem umetnikom je bogatenje naše človečnosti / separacija za bogatenje železne rude bogatitev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek