• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

bógec1 -gca m (ọ̑) 

  1. 1. ekspr. manjšalnica od bog: sam ljubi bogec ga je poslal / otr., v krščanskem okolju bogca zahvali skleni roke v zahvalo
  2. 2. nar. križ s podobo Kristusa: v kotu nad mizo je visel star bogec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek