• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

bolháč -a [u̯h] m (á) 

  1. 1. bot. sredozemska rastlina, iz katere se pridobiva prah proti mrčesu, Chrysanthemum cinerariaefolium: učinkovit insekticid iz bolhača // prah proti mrčesu iz cvetov te rastline: bolhe preženemo z bolhačem
  2. 2. zool. kapusnicam škodljiv hrošč, Haltica: zatirati bolhača
  3. 3. slabš. kdor ima veliko bolh: razgnali jih bodo, bolhače



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek