• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

borílec -lca [u̯ctudilc] m (ȋ) 

  1. 1. star. borec, vojak, bojevnik: borilca je zadela krogla / borilec za narod
  2. 2. šport. tekmovalec v boksu, rokoborbi, sabljanju: borilec v ringu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek