Tipkovnice
božjástnik -a m (ȃ) kdor ima božjast: pomagati božjastniku; božjastnika je vrglo; zvilo ga je kakor božjastnika
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost