• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

bôžje -ega s (ó) star. 

  1. 1. božjast: božje ga je metalo, vrglo
  2. 2. kap, mrtvoud: božje ga je udarilo, zadelo; elipt. ne hodi po soncu, te bo božje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek