• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

bradàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima (dolgo, gosto) brado: bradati možje / imel je zagorel, bradat obraz
● ekspr. bradata resnica že dolgo znana, stara
♦ teh. bradata zagozda zagozda, ki ima nastavek za izbijanje, izdiranje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek