• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

branljív -a -o prid. (ī í) ki se da braniti: postavil je strojnico nad lahko branljivo sotesko; žarg., šport. žoga ni bila branljiva



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek