brénkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) s trzljajem po struni povzročiti trenuten glas: še zadnjikrat je brenknila na harfo / brenkniti nekaj akordov / puščica je brenknila ob šlem
 
ekspr. brenkniti na čustveno struno poskusiti vplivati na čustva; začeti govoriti čustveno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek