• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

brentáč -a m (á) 

  1. 1. kdor nosi brento: brentača sta odnašala grozdje
  2. 2. nar. zahodno manjša brenta: stresel je grozdje iz brentača v brento



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek