brezbóžen -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) 

  1. 1. ki taji, ne priznava boga: brezbožen človek / brezbožen govor; brezbožno društvo
  2. 2. ekspr. obsojanja vreden, sramoten: njihovo ravnanje s starčkom je bilo surovo in brezbožno

brezbóžno prisl.: brezbožno govoriti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek