1. ki je brez čustev, sočutja:brezčutni, sovražni ljudje; brezčuten je in surov / brezčuten obraz
2. ki je duševno otopel, brez volje:brezčuten duševni bolnik // ki je brez občutljivosti za zunanje dražljaje:ležal je brezčuten in kakor mrtev / brezčutna koža
brezčútno prisl.:brezčutno gledati trpljenje drugih; brezčutno strmeti v strop
Dostopnost