1. ki je brez osebne čustvene prizadetosti:v tej zadevi je treba biti brezoseben; zdela se mu je čisto brezosebna in hladna / brezosebni, odmaknjeni pogled; brezosebno pomilovanje // redko neoseben, objektiven:brezosebna kritika
2. ki ne izraža osebnih, tipičnih značilnosti:brezosebni junaki drame / pisateljev brezosebni stil; brezosebna hotelska soba ♦ lingv. brezosebna glagolska oblika oblika, ki ne kaže glagolske osebe; brezosebna raba
brezosébno prisl.:v tem stavku je glagol rabljen brezosebno