Tipkovnice
brezpomóčen -čna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki si ne more, ne zna pomagati: brezpomočen otrok; bil je brezpomočna žrtev; prej samozavesten, zdaj zmeden in brezpomočen / plah, brezpomočen smehljajbrezpomóčno prisl.: brezpomočno ječati
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost