brezprizíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki ne dopušča priziva, ugovora: odgovor je bil resen in brezpriziven; avtonomna in brezprizivna družbena oblast / brezpriziven, dogmatičen razsodnik
brezprizívno prisl.: sodba je dokončno in brezprizivno rešila spor
Dostopnost
Dostopnost