brezvésten -tna -o prid., brezvéstnejši (ẹ̄) 

  1. 1. ki je brez vesti: brezvestni ljudje; brezvesten oderuh / tako početje je brezvestno in zločinsko
  2. 2. redko malomaren, neprizadeven: brezvesten delavec / brezvestno opravljanje službe



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek