briljírati -am nedov. (ȋ) knjiž., ekspr. vzbujati občudovanje zaradi izrednih sposobnosti: briljirati v družbi; briljiral je z znanjem jezikov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek