• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

brìn brína m (ȉ í) zimzelen iglast grm z drobnimi jagodami: koza je obirala brin; žgati brin; bodeč brin
♦ bot. smrdljivi brin neprijetno dišeč grm z luskastimi listi, Juniperus sabina



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek