brisálen -lna -o prid. (ȃ) ki je za brisanje: brisalna cunja
 
elektr. brisalna glava del magnetofona, ki briše prejšnji magnetni zapis na traku



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek