• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

brkáč -a m (á) 

  1. 1. ekspr. kdor ima (velike) brke: kdo je ta brkač, ki si ga pozdravil; stari brkač
  2. 2. rabi se samostojno ali kot prilastek žival, ki ima brke: som brkač



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek