• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

brljàv -áva -o prid. (ȁ á) 

  1. 1. ekspr. ki slabo vidi: ali si brljav, da ga ne vidiš? brljav človek / brljave oči
  2. 2. ki slabo, medlo sveti: bere pri brljavi luči; brljava petrolejka

brljávo prisl.: sveča brljavo gori



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek