• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

brodolómec -mca m (ọ̑) kdor doživi brodolom: brodolomci so se rešili na samoten otok; brodolomca je vrglo ob čeri; pren., ekspr. družbeni brodolomec; svet brodolomcev in obupancev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek