brônast -a -o prid. (ó) 

  1. 1. ki je iz brona: bakren in bronast denar; bronast kip / dobil je bronasto kolajno osvojil je tretje mesto na olimpijskih igrah
     
    arheol. bronasta doba prazgodovinska doba, ki je sledila bakreni dobi // po barvi podoben bronu: pomarančno bronasto listje
  2. 2. ki zveni kot bron: zazvenel je njen bronasti alt; bronasti glasovi zvonov

brônasto prisl.: bronasto rdeča zemlja; njena koža je bronasto zagorela



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek