brúhanje -a (ū) glagolnik od bruhati:

  1. a) zdravilo je preprečilo bruhanje / na bruhanje ji gre, jo sili / bruhanje krvi
  2. b) bruhanje ognjenikov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek