• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

brusáč -a m (á) 

  1. 1. obrtnik, ki brusi rezila: brusač hodi brusit po hišah; brusač je odprl delavnico
  2. 2. delavec, ki z brusom obdeluje predmete; brusilec: brusač leč, jekla; razpisujemo mesto steklarja brusača



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek