brzojàv -áva (ȁ á) električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo: sporočiti po brzojavu; on dela pri brzojavu / brezžični brzojav
 
navt. strojni brzojav priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico // redko urad za sprejemanje in oddajanje brzojavk



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek