1. dajati močne, zamolkle glasove:morje, vihar buči / orgle, zvonovi bučijo / čebele bučijo v panju; brezoseb.: v glavi mi buči; v globini je votlo bučalo; v dvorani buči kakor v panju
2. bučeč se hitro premikati:reka buči po soteski / slap buči v kotanjo bučeč pada
bučèč -éča -e:bučeči valovi; oglasile so se bučeče fanfare
Dostopnost